APDEJT.si

V Franciji se je dvignil prah okoli imenovanja Xavierja Jameta, nekdanjega lobista kmetijskega sindikata FNSEA, za vodjo kabineta vladne tiskovne predstavnice Sophie Primas. Imenovanje, ki je bilo objavljeno 22. julija, se je zgodilo sredi protestov proti zakonu Duplomb. Vladna tiskovna predstavnica je Jameta branila kot "človeka velike kakovosti". Jamet je bil od leta 2022 direktor za javne zadeve pri FNSEA, najmočnejšem kmetijskem sindikatu v Franciji.

Francoska ministrica za ekološki prehod, Agnès Pannier-Runacher, se zavzema za novo razpravo o spornem zakonu Duplomb. Poudarja potrebo po osredotočenosti na znanstvene in racionalne elemente ter na upoštevanje nians, predvidenih v besedilu zakona. Ministrica je izrazila mnenje, da so se argumenti za in proti zakonu doslej razplamteli preveč skrajno, in poziva k vrnitvi k znanstvenim dejstvom.

Francoska ministrica za kmetijstvo Annie Genevard je potrdila, da bo zakon Duplomb kljub obsežnemu nasprotovanju in peticiji z več kot 1,8 milijona podpisi "v vsakem primeru sprejet". Izpostavila je, da "veliko ljudi ne pozna resničnosti" vsebine besedila. Medtem ko je ministrica zagotovila, da bo zakon uveljavljen, je spletna peticija proti zakonu povzročila izjemen porast uporabe spletne storitve FranceConnect, ki je zabeležila več kot 500.000 povezav v minuti in dosegla rekordno število podpisov.

Dve okoljski združenji sta pozvali francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj uporabi 10. člen ustave in vrne zakon Duplomb v ponovni pregled parlamentu. Zakon, ki ga je predlagal republikanski senator Laurent Duplomb in je bil sprejet 8. julija, je močno kritiziran zaradi svojega okoljskega vpliva. Petja za njegovo razveljavitev je zbrala že skoraj 1,7 milijona podpisov.

Analiza opozarja na naraščajoč trend, kjer popularni voditelji, kot so Javier Milei v Argentini in Nayib Bukele v Salvadorju, s pomočjo neposredne komunikacije in manipulacije javnega mnenja slabijo demokratične institucije in avtoritarno prevzemajo oblast. Ta vzorec, ki se je pokazal tudi pri Donaldu Trumpu in Viktorju Orbánu, prikazuje, kako karizmatični posamezniki z 'ljudsko' podporo zaobidejo tradicionalne demokratične procese in omejujejo civilno družbo ter medije. Vzporedno s tem se izpostavlja napetost med elitno in državljansko demokracijo, kjer se prek peticij in državljanskih pobud, kot je bila ta proti zakonu Duplomb, kaže odpor do 'pravih' usmeritev politike in želja po večji participaciji državljanov. Kritiki izpostavljajo, da tovrstni avtokrati pogosto preoblikujejo sistem, da jim ustreza, in izkoriščajo polarizacijo za utrditev svoje moči, kar vodi v postopno erozijo demokracije in prehod v hibridne režime.

Po izjemnem uspehu peticije za razveljavitev kmetijskega zakona Duplomb, ki je presegla pričakovanja in pritegnila široko podporo izven običajnih aktivističnih krogov, sta levičarska opozicija in Zeleni v Franciji napovedali, da bodo jeseni nadaljevali s pritiskom na vlado. Cilj je razveljavitev spornega zakona. Vlada se je medtem odzvala z izjavo, da je "na voljo" za pogovore.

Združenje Generacije prihodnosti je pozvalo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj ne podpiše zakona Duplomb, ki je tarča ostrih kritik. Razlog za to je "izjemna mobilizacija" javnosti proti zakonu, saj je peticija proti njemu zbrala že milijon podpisov. Okoljevarstveno združenje opozarja na tveganja, ki jih prinaša sporni zakon.

Peticija proti zakonu Duplomb je 10. julija presegla 500.000 podpisov, kar je rekorden dosežek. Benoît Biteau (Les Écologistes) je izjavil, da je bilo treba sprožiti družbeno razpravo o zakonu.